Razmišljam

Ustvarjanje za boljši jutri

Vse vemo, kako dobro ustvarjanje dane našemu razpoloženju, kajne? Pa ste vedele, da je to tudi znanstveno potrjeno?Večina med nami dobro pozna občutek, kako lepo je, ko se po dolgem dnevu končno prepustiš užitkom najljubšega ustvarjanja. Sprosti te, na neki čuden način iz tvojega življenja odstrani stres in te v mislih pelje v nekakšno stanje misli, ki te popolnoma prizemlji v sedanjost in osredotoči na naslednji šiv, ki ga boš naredila in na čisto nič drugega.

Ampak, kaj ko življenje postane malce bolj resno, ko se pred svetom cvetličnega blaga in pastelnih gumbom pojavi črna zavesa? Študije so pokazale, da se z ustvarjanjem namreč lahko pozdravi tudi bolezni, kot je depresija, impulzivno obsesivna motnja (OCD) in odvisnost. Sama sicer nisem izkusila še nič od naštetega, lahko pa potrdim, da sem svoj posebni kotiček v mislih našla s kvačkanjem, ko sem sem nekaj urnim čakanjem ob reki, ko je Anej (moj fant) v kajaku raziskoval najbolj divje reke Nove Zelandije. Ritmični, ponavljajoči se gibi namreč absorbirajo predmet in začenjo okupirati možgane. V resnici pa je ustvarjanje veliko več, saj sem v nekaterih študijah zasledila tudi, da ustvarjanje dviguje raven serotonina, encima, ki je v našem telesu zadolžen za srečo.

Študije so pokazale, da se z ustvarjanjem namreč lahko pozdravi tudi bolezni, kot je depresija, impulzivno obsesivna motnja (OCD) in odvisnost.

DISTRAKCIJA

In če se spet vzamem za primer. Ko sem se kakšnih pet let nazaj na faksu mučila z zakoniki in pravili in študijami zunanje in notranje politike, bi skoraj lahko rekla, da sem bila na robu z živci. Ustvarjanje mi je tedaj kot distrakcija pomagalo pri nadzorovanju stresa in napadih panike, kar si danes razlagam s tem, da je ustvarjanje moje možgane zamotilo do te mere, da sem na nebuloze svoje študijske smeri kratko malo pozabila.

MEDITACIJA

Prav tako pa ima ustvarjanje velik vpliv na rehabilitacijo. Na internetu sem zasledila primer moža, ki pravi, da je v zapor prišel mentalno zlomljen in da v življenju pravzaprav ni našel razloga za obstanek.  “Noter sem prišel z veliko ‘prtljage’; težave z duševnim zdravjem, samomorilskimi nagnjenji, bil sem alkoholik in pravzaprav nisem cenil svojega življenja” je opisal svoje počutje. V Angliji se je pridružil družbenemu programu, v katerem zapornike spreminjajo v profesionalne ‘pletilce’, glavna ideja pa je ta, da se ljudem, ki se najdejo na družbenem dnu, vrne upanje, disciplina in boljša samopodoba.  “Ugotovil sem, da imam naravno danost, da imam potrpljenje in da dam veliko na detajle, in kar mi je prišlo najbolj prav – imel sem veliko časa” opisuje. Kot piše v članku, se je zgledu pridružilo še nič koliko zapornikov, ki so se k njemu napotili po nasvet ali mnenje, kar je vplivalo na dvig njegove samozavesti.

Noter sem prišel z veliko ‘prtljage’; težave z duševnim zdravjem, samomorilskimi nagnjenji, bil sem alkoholik in pravzaprav nisem cenil svojega življenja

“Ustvarjanje daje ljudje zagon, da vzpostavijo nova poznanstva, kar se prav tako izraža v tem, da njihov svet ostaja ‘odprt’. Za ljudi in za ideje” je misel, s katero sem tokrat začela zaključiti. V smislu, da vsak dosežek, ko dokončamo ustvarjalni projekt ali s kolegom ustvarjalcem delimo nova odkritja in znanja, dobimo občutek, da smo del nečesa, kar pripomore k temu, da (vsaj meni) zapoje duša.

Write a comment