Izbrano Potopisi po moje

Čile 360!

Čile je država prelepe narave, v kateri se počutiš, kot bi bil sam. Od osemnajstih miljonov prebivalcev, jih kar osem živi v glavnem mestu Santiago de Chile, ostala večina pa v bližini obalnih mest Conception, Valparaiso, Puerto Montt in podobnim. A mesta niso razlog za vse začudene ‘vaaaaave’ in srčke v očeh. Čilenski vulkani in reke in gozdovi so tisto, kar je naju očaralo na 4000 kilometrski poti med Santiagom in ljubkim otokom Chiloe.

Začela sva v Santiagu, a se, z najetim avtom kolikor hitro se je le dalo, podala v raziskovanje. Najprej v obalni mesteci Valparaiso in Vina del Mar. Obetali sta veliko, saj so nama čisto vsi obljubili, da bova tam uživala, a obljube so nekaj drugega, kot resnica. Tako vsaj pravijo in prav imajo. Valparaiso je mesto številnih nasprotji. Z grafiti in majhnimi trgovinicami, številnimi stopnicami in zastavicami in živo glasbo na ulicah, a tudi vonja po urinu in neurejene obale, smeti in napol porušenih stavb. Vina del Mar je njegova mlajša sestrica, namenjena čilenskim mestnim bogatašem, veliko lepša, veliko bolj urejena, a tudi precej ameriška, s šteivnimi ‘pol tovornjaki’ in hišicami, ki bi jih z lahkoto postavil nekam v Kalifornijo.

A tu se je najina pot v resnici komaj začela. Od tod, je šlo samo še navzgor. Iz obale ‘na severu’ na tisto, ki že desetletja v mestece Pichillemu privablja najboljše surfarje sveta. Kilometre in kilometre pešenih plaž in najlepšega sončnega zahoda, ki sva ga kdajkoli videla. Mestece z blatnimi cestami a betoniranim in urejenim parkom, s preštevilnimi klateškimi psi, ki namesto v pomanjkanju hrane, živijo v pomanjkanju ljubezni.

Mestece, ki v prihodnosti še veliko obeta sva zapustila zgodaj zjutraj in se odpravila na več kot 24 urno vožnjo do Pucona, svetovne prestolnice kajaka in drugih adrenalinskih športov nekje v centralnem delu Chila. Mestece, tik ob vznožju aktivnega vulkana Villarica, ki je zadnjič izbruhnil marca 2015 je prelepo, a vse prej kot južnoameriško. Z lesenimi hišicami ob glavni cesti, s francoskimi pekarnami in prelepima dvema jezeroma, ki v decembru v Pucon privabijo toliko turistov, da se po ulicah le s težavo premikaš. A narava, ta je prelepa. V iskanju naravnih lepot sva se odpravila proti jugu, proti čilenski Patagoniji, čeprav sva vedela, da bova prišla zgolj do njenega začetka.

Pretty AF! #chile #nature #instagood #instaphoto #lake #travel #southamerica #summer

A post shared by Deklica Si (@deklica_si) on

Najin prvi postanek se je zgodil v čilenski prestolnici piva, v mestecu Valdivia. Priljubljenost ‘kraft’ piva je tudi v Čilu vsaj tako priljubljena kot pri nas, a trend se je še posebej močno usidral v mestecu ob reki, kjer naj bi sicer živelo še veliko Nemcev, ki so v preteklosti bežali pred političnimi pritiski. Čeprav tudi to mesto ni čisto nič posebnega, je le nekaj deset minut vožnje stran narava preprosto osupljiva.

Loves to my partner in crime #love #couple #travel #chile #nature

A post shared by Deklica Si (@deklica_si) on

V naravnem rezervatu Auracania se lahko namreč sprehodiš skozi pristen pragozd, s prelepim pogledom na ocean in drevesi z zavidljivo starostjo. Dopoldanski sprehod in popoldanska vožnja do mesta Puerto Varas, ki z aktivnim vulkanom in prelepim jezerom  spominja na ‘novi’ Pucon. Okolica v prvih poletnih dneh kar buhti iz vseh koncev in strani, s turkiznimi rekami in številnimi cvetočimi grmovnicami ob njih in vonjem po žveplu, ki se veje v okolici vulkanov. In takšen je Čile. Živ in topel in pekoč in tam, kjer je najlepši … neokrnjen. 

Write a comment