kaja božidar boštjan
Izbrano Klepetam Sledim

Moja izkušnja s hipnozo, Božidarjem Grilcem in Boštjanom Romihom

To je verjetno najbolj osebna zgodba, ki sem jo kdaj spisala. Z Boštjanom Romihom in hipnotizerjem Božidarjem Grilcem sem se tokrat sestala z nekoliko večjim razlogom, kot je klepet, čeprav tudi tega ni bilo malo.

V Božidarjevih prostorih v Postojni, v sobi, kjer se je pred mano že toliko drugih radovednežev prepustilo njegovim hipnotizerskim veščinam, me je mojster te stare terapevtske metode namreč prepričal, da je hipnoza stvar, o kateri bi se moralo govoriti z veliko resnejšim tonom.

Ja. Tako kot tekmovalci nove prihajajoče oddaje Hipnoza: dobra zabava, sem se tudi jaz prepustila Božidarjevi čarovniji.

Ja. Tako kot tekmovalci nove prihajajoče oddaje Hipnoza: dobra zabava, sem se tudi jaz prepustila Božidarjevi čarovniji. Brez tistega ‘nihala’, ki ga tako pogosto radi prikazujejo v filmih, in brez črno-bele spirale, ki je videti, kot da se vrti v neskončnost, a z umirjenim glasom, ponavljajočimi se besedami in dotiki, ki te mimogrede popeljejo v stanje, ki smo ga v resnici številni že ničkolikokrat doživeli prej.

“Hipnoza je stanje, ki ga vsi že poznamo. Mi smo tu samo zato, da to samo ‘potegnemo’ ven,” je pojasnjevanje hipnoze v besedah, ki bi jih razumeli tudi tisti, ki smo o tem poslušali prvič, začel Božidar in dodal, da je dober primer na primer glasbenik. “Če je glasbenik pravi, je med igro brez dvoma v stanju hipnoze. Podobno velja za vernike, pa tudi za tiste, ki meditirajo. Meditacija in hipnoza imata veliko skupnega,” je povedal in dodal, da je vsakdo hipnozo lahko občutil tudi med gledanjem televizije, branjem kakšne dobre knjige.

izk1

“Nasprotno imajo problem pri doseganju tega stanja analitični ljudje. Ko na primer rečem, da naj dvigne roko, se tak človek začne spraševati, katero roko, kako visoko jo je treba dvigniti, zakaj in ali sem jaz z njegovo reakcijo zadovoljen,” je namreč pojasnil Božidar, ki pravi, da je prav zaradi različne dovzetnosti ljudi ustvarjanje oddaje trajalo tako dolgo, kot je.

“Ljudi, ki so bili primerni za sodelovanje v oddaji, je bilo med tremi in petimi odstotki populacije. Na avdiciji je bilo šest tisoč ljudi, preden smo našli tistih 50, ki so bili potrebni za oddajo,” je razkril Božidar, ki hkrati meni, da je za klasično terapevtsko hipnozo primernih veliko več ljudi – kar osem od desetih primerov se že na prvem srečanju lahko spusti v hipnotično stanje – za oddajo pa je treba najti le tiste primere, ki so za hipnotične sugestije najbolj dovzetni.

Med tistimi, ki so za hipnotizerje trd oreh, je sicer tudi voditelj oddaje Hipnoza: dobra zabava, Boštjan Romih, saj se delu hipnotizerja ob svoji prvi izkušnji ni mogel popolnoma prepustiti.

izk2

“Stanje, v katerem sem bil, ko me je Božidar poskusil hipnotizirati, bi opisal kot prijetno sproščeno stanje,” nam je namreč povedal na začetku moje izkušnje s hipnozo, ob kateri je sicer tudi sam sodeloval, ob koncu pa priznal, da je ob tokratnem poskusu hipnoze tudi sam postal nekoliko bolj dovzeten za Božidarjeve sugestije. Kljub temu pa Boštjan ni popoln tujec pri hipnozi, saj se je v preteklosti namreč srečal s t. i. nevrolingvističnim programiranjem.

“To je program, ki sem ga pred leti prestal, in se tam v drobcih dotaknil tudi hipnoze, saj sta ustanovitelja programa NLP tudi hipnoterapevta,” nam je namreč povedal Boštjan, ki se je s podobnim stanjem, kot je hipnoza, sicer srečal tudi pri svojem hobiju, potapljanju na dah.

“Tam sem se bolj srečal z meditacijo, ko sem se s tem tudi več ukvarjal. Pri potapljanju na dah so rezultati, ko sprostiš svoj um, svoje možgane, očitni. Možgani so namreč velik porabnik kisika, in ko se prepričaš o svoji samozavesti, so rezultati veliko boljši,” nam je namreč pojasnil voditelj, ki sicer zdaj brez daha pod vodo zdrži kar tri minute in petdeset sekund.

In da se vrnem k zgodbi.

izk3

Če se Boštjanu ni uspelo popolnoma prepustiti, sem bila jaz popolno nasprotje. Občutek bi sicer težko razložila, a nekaj se je zagotovo dogajalo z menoj, saj sem že ob prvem brskanju po ‘notranjih predalčkih’ vse doživela precej čustveno in zajokala. Tisto, kar je sledilo, pa je bilo fascinantno in je presenetilo še mene. Z glasom in besedami, ki so me vodile po moji predstavi, me je Božidar namreč vodil v eno od mojih preteklih življenj. Bila sem dekla na bogati leseni ladji, ime mi je bilo Ema in pisalo se je leto 1821. Od kod to, ne vem, vem pa še to, da sem življenje izgubila med tem, ko sem na ladjo s pomola nosila gajbice sadja in zelenjave. Padla sem v morje med pomolom in ladjo in tako se je zaključilo. Zanimivo. Malce pretreseno, z visokim utripom in nenadnim vročinskim valom me je Božidar pozdravil v ‘sedanjosti’ in me tam, v 20 minutah prepričal, da vse skupaj ni čisto noben larifari.

“V resnici se ti v hipnozi ne more čisto nič zgoditi. Hipnoza je zelo dolgočasna zadeva, ker je vedno enako. Če bi Hollywood posnel film o takšni hipnozi, kot je, bi vsi zaspali. (smeh)

V hipnozi se ti ne more nič zgoditi

Preden sem se prepustila Božidarjevim tehnikam, sem tudi sama morala večkrat odgovoriti na vprašanje, ali se hipnoze kaj bojim. A kot mi je povedal Božidar, strah pred hipnozo ni nič novega, je pa predstava o tem, kaj se ti lahko v tem stanju pripeti, zgrešena. “V resnici se ti v hipnozi ne more čisto nič zgoditi. Hipnoza je zelo dolgočasna zadeva, ker je vedno enako. Če bi Hollywood posnel film o takšni hipnozi, kot je, bi vsi zaspali. (smeh) Filme so tako popestrili z elementi, ki so neresnični in ki v ljudeh vzbujajo strah,” mi je namreč pojasnil Božidar in dodal, da se sam sicer najpogosteje srečuje z vprašanjem, kaj se zgodi, če se človek ne zbudi iz hipnoze. “Na to vprašanje vedno odgovorim s: ‘Seveda se ne boš zbudil, ker hipnoza ni spanje.’ V hipnozi smo namreč prisotni od začetka do konca, človek vse sliši, ker sicer ne bi mogel komunicirati z menoj,” še dodaja.

Tekst sem napisala za revijo Story.

Write a comment